V društvu izpostavljajo, da so se izgoni in deportacije na Primorskem začeli že na začetku druge svetovne vojne. Po njihovih podatkih so fašistične oblasti izgnale okoli 60.000 Primorcev in Istranov. Del fantov in moških so poslali v posebne enote battaglioni speciali, civiliste pa so Italijani vozili v taborišča Rab, Gonars, Monigo in Renicci. Po kapitulaciji Italije in prihodu nemških enot septembra 1943 so se po navedbah društva nadaljevali požigi vasi, zapiranja domačinov in izseljevanja, pogosto že ob samem sumu povezav s partizani.
Društvo navaja, da je bilo z goriške železniške postaje organiziranih 72 vlakovnih kompozicij, ki so izgnance odvažale v Nemčijo, skupaj okoli 10.000 ljudi iz severnega dela Primorske. Za 15. februar 1944 navajajo, da Nemci niso imeli dovolj prostora na tovornjakih, zato so 1023 ljudi odpeljali v Sagrado na železniško postajo, 343 pa so jih pustili v Komnu, pri čemer naj bi jim povedali, da so njihove vasi zastražene in da se ne smejo vrniti domov.
V zapisu društva je posebej opisan Branik. Navedli so, da so iz vasi odpeljali 529 prebivalcev, med njimi 250 žensk in 169 otrok, tudi dojenčke, moških pa 110. Opisujejo, da so prebivalci med odhodom s tovornjakov gledali goreče hiše. Po navedbah društva je bilo tistega dne v Braniku ubitih pet ljudi. Štiri ženske in en moški so bili zaprti v klet hotela Ličen, nato naj bi objekt razstrelili z minami.
Izgnance so po navedbah društva večinoma odpeljali v prehodno zbirno taborišče Neumarkt na Bavarskem, del ljudi pa je bil razporejen na delo pri kmetih in na posestvih. V društvu opisujejo razmere, v katerih so prevladovali mraz, lakota in bolezni, ter omenjajo pomoč komenskega duhovnika in dekana iz Podmelca Viktorja Kosa, ki se je po njihovih navedbah prostovoljno odločil za odhod v izgnanstvo skupaj z verniki in je pokopal okoli sto izgnanih, med njimi štirideset domačinov.
Po vojni so izgnanci Branika in Komna 15. februar določili za krajevni praznik. Društvo navaja, da je v Braniku živih še okoli 40 izgnancev, v celotni novogoriški občini 1200, na severnem Primorskem pa nekaj več kot 2000. V zapisu so omenili tudi, da so lani prvič po več desetletjih prejeli obrazce za simbolično nadomestilo za vojno škodo. Po njihovih navedbah naj bi letos še živeči izgnanci prejeli 2000 evrov, nato pa še tri izplačila do leta 2029, skupaj 8000 evrov.
