V inšpekcijskem postopku so ugotovili, da je delodajalec na računalnike nekaterih zaposlenih namestil programsko opremo Spyrix Employee Monitoring, s katero je več mesecev spremljal njihove aktivnosti. Sistem je beležil delo na računalniku, zajemal slike zaslona in snemal tudi pogovore.
Na eni izmed službenih naprav so našli zbrane podatke, ki so pokazali obsežen nadzor. Delodajalec je imel vpogled ne le v delo zaposlenih, temveč tudi v njihovo zasebno komunikacijo, vključno z elektronsko pošto in zasebnimi pogovori.
Zaposleni o nadzoru niso bili obveščeni, prav tako delodajalec za takšno ravnanje ni imel ustrezne pravne podlage. Po ugotovitvah pooblaščenca je šlo za poseg, ki je presegal dopustne meje in kršil temeljno načelo zakonitosti obdelave osebnih podatkov.
V uradu opozarjajo, da nadzor zaposlenih sodi med najbolj občutljiva področja. Takšni ukrepi morajo biti zakoniti, nujni, sorazmerni in pregledni. Prikrit nadzor, ki vključuje snemanje ali beleženje aktivnosti, je dopusten le izjemoma in nikoli brez jasnega obvestila zaposlenim.
Delodajalci morajo ob tem zagotoviti tudi ustrezne notranje postopke ter jasno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Obseg nadzora mora biti omejen na nujno potrebno, vsak poseg v zasebnost pa mora biti skrbno utemeljen.
Primer po oceni pooblaščenca kaže, da lahko nepravilnosti pri nadzoru zaposlenih vodijo v resne kršitve in visoke denarne kazni.
