Premier je poudaril, da ima Slovenija enega najučinkovitejših sistemov civilne zaščite v Evropi in da je dolžnost države, da prisluhne tistim, ki ob nesrečah tvegajo svoja življenja. Kot primer dobre prakse je izpostavil ukrepe po velikem požaru na Krasu leta 2022, ki so privedli do sprememb v financiranju in organizaciji sistema.
Država je v zadnjih dveh letih za okrepitev sistema namenila približno 160 milijonov evrov, od tega več kot 100 milijonov iz evropskih skladov. Samo Požarni sklad je bil dodatno okrepljen z desetimi milijoni evrov za sofinanciranje tipiziranih gasilskih vozil in opreme, zlasti na območju Krasa in za širše izboljšave po vsej državi.
Med ključnimi naložbami izstopajo vzpostavitev centra za velike požare v Sežani, nakupi specialnih vozil, opreme, brezpilotnih sistemov in letal za gašenje iz zraka. Slovenija je v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite letos uspešno certificirala modul za gašenje požarov z vozili, ki bo lahko pomagal tudi v tujini.
Po Golobovih besedah bo država še naprej razvijala in krepila zmogljivosti zaščite in reševanja v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in mednarodnimi partnerji. Načrti za prihodnja leta vključujejo dodatna usposabljanja, investicije in preventivne ukrepe. Do leta 2026 bo v Sežani dodatno usposobljenih še do tisoč pripadnikov gasilskih in reševalnih enot.
