V pobudi, naslovljeni na Ministrstvo za finance, opozarjata, da bi umik največje slovenske banke iz teh krajev še dodatno poslabšal dostop do osnovnih bančnih storitev in poglobil razvojne razlike v regijah, ki že zdaj nosijo težo gospodarskega prestrukturiranja.
Po njunih besedah bi bile zlasti prizadete ranljive skupine, med njimi starejši, socialno šibki, društva in mala podjetja, ki pogosto ne uporabljajo digitalnega bančništva. Zaprtje poslovalnic bi pomenilo dodatno oviro pri urejanju vsakdanjih finančnih zadev.
Posebej kritični so bili do pomanjkanja dialoga z lokalnimi skupnostmi. Občina Šoštanj je bila o zaprtju obveščena šele tik pred izvedbo, brez možnosti pogovora ali iskanja alternativ. To po mnenju Dermola predstavlja resen zdrs v odnosu do prebivalstva v regiji, ki se že tako spopada z izzivi energetske tranzicije.
Državni svet opozarja, da se trend zapiranja bančnih poslovalnic iz manjših krajev v zadnjih letih stopnjuje, kar vodi v centralizacijo storitev in slabša pogoje za regionalno enakopravnost. Savinjsko-Šaleška regija in Zasavje, kjer se opušča premogovništvo, naj ne bi bili prepuščeni dodatnim omejitvam.
Ministrstvo za finance so pozvali, naj kot največji posamični delničar NLB (25 % + 1 delnica) pridobi celovite informacije o odločitvi banke, oceni njen vpliv in preuči možnost ponovnega premisleka. Pobuda je bila v Državnem svetu soglasno sprejeta in bo posredovana ministrstvu.
