Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da predlagane usmeritve po njihovem mnenju prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva in s tem tudi h krepitvi socialne države ter javnih storitev.
Na GZS pričakujejo, da bodo zapisane usmeritve v nadaljevanju podprte tudi s konkretnimi ukrepi posameznih ministrstev, ob tem pa opozarjajo na pomen vzdržnih javnih financ in socialnega dialoga.
Po oceni zbornice finančne vzdržnosti ni mogoče doseči z zmanjševanjem socialnih pravic ali slabitvijo javnih storitev, temveč z učinkovitejšim delovanjem javnega sektorja, zmanjšanjem administrativnih bremen in omejevanjem neproduktivnih projektov.
Med pozitivnimi usmeritvami v koalicijski pogodbi izpostavljajo ukrepe za povečanje produktivnosti in investicij, bolj spodbudno davčno okolje ter napovedano debirokratizacijo postopkov. Pozdravljajo tudi usmeritve na področju energetike, digitalizacije, zaposlovanja in podpore zagonskim podjetjem.
Na področju energetike podpirajo poudarek na zanesljivi in cenovno dostopni energiji s kombinacijo jedrske, hidro in obnovljivih virov energije. Med pomembnimi področji omenjajo še digitalizacijo javnih storitev, razvoj dualnega sistema izobraževanja, podporo deficitarnim poklicem in vseživljenjskemu učenju.
GZS ob tem predlaga dodatno opredelitev razvojnih skladov, finančnih mehanizmov in podpore raziskavam, razvoju ter inovacijam.
V nadaljevanju pričakujejo pripravo jasnega izvedbenega načrta ukrepov po posameznih ministrstvih in časovnico izvajanja, pri oblikovanju rešitev pa vključevanje socialnih partnerjev in gospodarstva.
Nahtigal je ob tem opozorila še na potrebo po nacionalnem načrtu razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, v katerem bi država določila ključne strateške gospodarske panoge in dolgoročne razvojne ukrepe.
