Stranke so si enotne pri vključitvi vsebin o mobilnosti v izobraževanje od vrtca do srednje šole. V ospredju je varna udeležba v prometu in večja uporaba javnega prevoza, pri nekaterih pa tudi ideje o zgodnejšem opravljanju vozniškega izpita.
Pri obveznem obnavljanju znanja udeležencev v prometu so mnenja deljena. Del strank podpira, da bi stroške krila država, druge temu niso naklonjene.
Pri vlaganjih v infrastrukturo večina podpira več sredstev za občinske ceste, ob tem pa kot prednostna področja izpostavljajo nadgradnjo železniškega omrežja in razvoj primestnih povezav. Cestni projekti so uvrščeni nižje.
Na področju prometne varnosti največ podpore dobivajo infrastrukturni ukrepi, sledi izobraževanje. Pri nekaterih strankah je v ospredju tudi strožje sankcioniranje kršiteljev. Večina podpira uvedbo tehničnih rešitev za nadzor prometa in začasen odvzem vozniškega dovoljenja v primeru hujših kršitev.
Pri javnem potniškem prometu stranke poudarjajo potrebo po boljšem usklajevanju voznih redov in večji dostopnosti. Omenjajo tudi spodbujanje skupnih voženj ter vzpostavitev zbirnih točk za potnike.
Pri alternativnih virih pogona večina ne vidi rešitve zgolj v električnih vozilih, temveč tudi v vodiku, sintetičnih gorivih in hibridnih tehnologijah. Večina podpira tudi gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, izjema je Levica, ki daje prednost obnovljivim virom.
Pri subvencijah za električna vozila se več strank zavzema za spremembe, predvsem z vidika večje dostopnosti za socialno šibkejše prebivalce.
Analiza kaže na razlike v pristopih, a tudi na nekaj skupnih točk. Kljub temu mobilnost ostaja tema, ki v predvolilni razpravi ne pride v ospredje.
