Po navedbah italijanskega portala Grazia gre za zavesten proces izbire, pri katerem posameznik presoja, kateri predmeti še imajo vrednost in kateri sodijo v preteklost. Med takšne sodijo spominki, oblačila ali predmeti, povezani z določenimi življenjskimi obdobji. Ti lahko predstavljajo čustvene vezi, ki otežujejo osebni razvoj.
Posebno mesto imajo osebni spomini, denimo pisma, fotografije ali darila. Če ob pogledu nanje prevladajo neprijetni občutki, lahko to kaže, da predmet ne prinaša več pozitivne vrednosti. Podoben učinek ima garderoba, ki ne odraža več trenutne podobe posameznika, saj ohranja vez s preteklimi pričakovanji.
Grazia opozarja tudi na predmete, ki jih ljudje hranijo zaradi občutka dolžnosti ali krivde. »Vsakič, ko obdržimo nekaj samo zato, da ne bi razžalili nekoga, na koncu razžalimo sebe,« navaja članek. Takšna odločitev po njihovih ugotovitvah ne krepi odnosov, temveč lahko zmanjšuje osebno zadovoljstvo.
Med pogostimi primeri so tudi stare beležke, zapiski in nedokončani projekti. Ti lahko predstavljajo ideje, ki niso več povezane s sedanjostjo, in sprožajo občutke neizpolnjenosti. Podobno velja za drobne okrasne predmete, ki se sčasoma kopičijo in ustvarjajo občutek zasičenosti.
Po mnenju avtorjev pristopa sproščanje prostora vpliva tudi na notranje ravnovesje. Cilj ni brisanje spominov, temveč sprejemanje preteklosti in usmeritev v sedanjost. Takšno razumevanje omogoča, da dom in vsakdanje okolje bolj jasno odražata trenutni način življenja.
