»ZDA ostajajo zavezane Natu, o tem ni nobenega dvoma. A obstaja jasno pričakovanje, da bo Evropa prispevala več,« je dejal Rutte in spomnil na junijski vrh zveze, kjer so se članice dogovorile o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2025. Po njegovem mnenju gre za eno ključnih zunanjepolitičnih potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Rutte se je dotaknil tudi razprav o t. i. evropskem Natu in poudaril, da 23 članic EU, ki so del zavezništva, predstavlja le četrtino celotne gospodarske moči Nata. Preostalih 75 odstotkov prihaja iz držav zunaj Unije, med njimi ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo in Norveška, kar kaže na pomembno vlogo čezatlantskih partneric.
V zvezi z novo ameriško varnostno strategijo je Rutte dejal, da ta ne postavlja pod vprašaj članstva ZDA v Natu, vendar jasno nakazuje, da bo prihodnje odločitve vodilo načelo Najprej Amerika. Po njegovih besedah to pomeni, da mora Evropa več narediti sama, a pri tem ohraniti tesno sodelovanje z Washingtonom.
