Po novem je edini uradni distributer tiska hrvaška pošta, ki je dobila petletni mandat za izvajanje te storitve, razglašene za javno gospodarsko dejavnost. V sistem subvencioniranega raznašanja pa se lahko vključijo zgolj založniki, vpisani v nacionalni register, kar izključuje vse tiste brez sedeža na Hrvaškem. Posledično bi morali tuji založniki, vključno s slovenskimi, plačevati štirikrat višje tržne cene.
Direktorica slovenskega podjetja Distriest Maja Curić je pojasnila, da so pogoji, ki jih je ponudila hrvaška pošta, za tuje partnerje nevzdržni. Podjetje s sedežem v Sežani, ki oskrbuje večji del Balkana in predstavlja več kot 200 tujih založnikov, se je zato odločilo za umik z hrvaškega trga.
Distribucija je zastala tudi za največja slovenska dnevnika, Delo in Slovenske novice. Kot je za STA potrdil direktor podjetja Izberi Slavko Bogataj, s katerim Distriest sodeluje pri razpošiljanju slovenskega tiska, se po oktobru slovenski časopisi na Hrvaškem ne prodajajo več. Po njegovih besedah je bilo največ prometa prav v poletni sezoni, ko slovenski turisti množično posegajo po domačem časopisju.
Hrvaška pošta zatrjuje, da je bila njihova ponudba tujemu distributerju komercialno sprejemljiva, vendar ni bila sprejeta. Ministrstvo za kulturo in medije medtem napoveduje iskanje rešitve. Vendar je Hrvaška v tem trenutku edina turistična destinacija v Evropi brez fizične prisotnosti tujega časopisja, medtem ko distribucija v vseh sosednjih državah poteka brez težav.
Svetovno združenje časopisnih založnikov WAN-IFRA je ravnanje hrvaških oblasti označilo za posredno obliko diskriminacije, ki omejuje prost pretok informacij in blaga. Napovedali so, da bodo ob morebitnem nadaljnjem vztrajanju na takšni ureditvi o tem obvestili evropske institucije.
