Projekt je nastal v okviru programa Problemsko učenje študentov v delovno okolje 2024–2027 in povezuje Univerzo v Novem mestu, Univerzo v Ljubljani ter podjetje Cerod. V raziskavi so sodelovali študenti petih fakultet, ki so združili znanja s področij zdravstva, naravoslovja, tehnike in okoljskih ved.
Osrednji del projekta je bil preučevanje bakteriofagov, virusov, ki ciljano uničujejo bakterije. Študenti so izvedli laboratorijske poskuse s 3D-natisnjenimi membranami, razvili zasnovo pretočnega sistema ter analizirali regulativne in tehnološke izzive uporabe bakteriofagov pri čiščenju voda v Evropski uniji.
Rezultati pilotne raziskave so pokazali, da so membrane, obdelane z bakteriofagi, vsebovale manj bakterij in biofilma od primerjalnih vzorcev. To nakazuje možnosti za nadaljnji razvoj tehnologije, ki bi lahko prispevala k učinkovitejšemu čiščenju izcednih voda.
Na zaključni okrogli mizi, ki jo je vodila doc. dr. Katja Molan, so sodelujoči razpravljali o stroških čiščenja izcednih voda, znanstvenih temeljih fagne tehnologije, možnostih prenosa raziskovalnih rešitev v industrijsko okolje ter vlogi sodelovanja med visokošolskimi ustanovami in gospodarstvom.
Vodstvo projekta je poudarilo, da največja vrednost projekta ni le v raziskovalnih ugotovitvah, temveč tudi v znanjih in izkušnjah, ki so jih študenti pridobili pri laboratorijskem delu, načrtovanju sistemov, projektnem vodenju in sodelovanju z industrijskim partnerjem. Projekt odpira tudi vprašanje, kako lahko interdisciplinarno sodelovanje prispeva k razvoju okoljsko naravnanih rešitev in zelenemu prehodu slovenskega gospodarstva.
