Po njenih besedah predsednik meni, da je prevzem Grenlandije ključen za varnost ZDA v arktični regiji, saj bi okrepil ameriški vpliv in zmanjšal moč nasprotnikov. Leavitt je dodala, da ima vrhovni poveljnik vedno na voljo tudi vojaške možnosti.
Grenlandija je sicer dansko ozemlje, a ima široko avtonomijo. Na novo razpravo o njenem statusu je vplival tudi namestnik šefa kabineta Stephen Miller, ki je v pogovoru za CNN povedal, da Washington uradno zagovarja vključitev Grenlandije v ZDA. Državni sekretar Marco Rubio je kongresnikom po poročanju CNN sporočil, da bodo Danski kmalu predlagali uradni odkup otoka.
Danska se na te namere odziva z neodobravanjem. Premierka Mette Frederiksen je opozorila, da bi morebiten vojaški poseg pomenil konec delovanja Severnoatlantskega zavezništva. Spomnila je, da ustanovna pogodba zveze prepoveduje grožnje in uporabo sile med državami članicami.
Do napovedi iz Bele hiše so se opredelili tudi nekateri člani ameriškega kongresa. Demokratski senator iz Arizone Ruben Gallego je napovedal pripravo resolucije, s katero bi predsedniku preprečili morebitni napad na Grenlandijo. Na družbenem omrežju X je zapisal, da je treba ukrepati še pred morebitnim vojaškim posegom.
Demokratski senator Chris Murphy je opozoril, da bi morale druge članice Nata v primeru napada ZDA na Grenlandijo po pogodbi braniti Dansko. Dodal je, da pogodba sicer ni bila napisana za primer notranjega spora med članicami, a opozoril, da gre za resno situacijo.
Zadržanost do takšnega pristopa je pokazal tudi predsednik predstavniškega doma Mike Johnson. Povedal je, da se s takšno potezo ne strinja in da vojaško posredovanje ni prava pot. Njegovo izjavo je povzela televizija ABC.
