Trump je na omrežju Truth Social zapisal, da je ukrep sprejel zaradi želje po razkritju gradiva, ki je nastalo v preiskavah proti Epsteinu. Ob tem je poudaril, da naj bi se v dokumentih nahajali podatki o stikih Epsteina z nekaterimi znanimi demokrati. Ponovil je, da je bil Epstein v preteklosti povezan s politiki, ki so podpirali demokratsko stranko, ter da je bil leta 2019 obtožen v času, ko je ministrstvo za pravosodje vodila njegova administracija.
Zakon pravosodnemu ministrstvu nalaga, da mora v tridesetih dneh objaviti zbrane dokumente. Pravosodna ministrica Pam Bondi je dejala, da bodo sledili zakonu, pri čemer gradiva, ki je del tekočih preiskav, ne bodo objavili. V skladu z zakonodajo bodo zamaskirani podatki, ki bi lahko razkrili identiteto žrtev, ne pa podatkov, katerih posredovanje bi bilo neprijetno za posameznike, na katere se nanašajo.
Do podpisa je prišlo po tem, ko je predstavniški dom z veliko večino potrdil peticijo za objavo dosjejev, kmalu zatem pa jo je soglasno sprejel tudi senat. Po poročanju ameriških medijev je bilo soglasje presenetljivo, saj se zakonodajalci pri tem vprašanju pogosto razhajajo.
Trump je v predvolilnem obdobju javno zagovarjal objavo dokumentov, po nastopu mandata pa je tak pristop zavrnil. Stališče je spremenil, potem ko so člani kongresnega odbora za nadzor objavili več kot dvajset tisoč dokumentov iz Epsteinove zapuščine, med njimi tudi dopisovanje med Epsteinom in Ghislaine Maxwell, kjer je omenjeno tudi njegovo ime.
Epstein je bil leta 2019 aretiran zaradi spolnih zlorab mladoletnic, nekaj tednov po aretaciji pa je v priporu storil samomor. Primer ostaja predmet preiskav, saj je Epstein v preteklosti vzdrževal stike s številnimi vplivnimi posamezniki. Trump zanika vsakršno vpletenost v njegova kazniva dejanja.
Vzporedno s podpisom zakona je predsednik naročil preiskavo nekdanjega predsednika Billa Clintona in drugih predstavnikov demokratske stranke. Zaradi razkritih dokumentov pa se z zapleti sooča tudi nekdanji finančni minister Larry Summers, ki se je po objavi svojega dopisovanja z Epsteinom odpovedal javnim nastopom in profesorskemu položaju na Harvardu.
