Razlike med državami so izrazite. Največ mladih, ki so združevali delo s šolanjem, je bilo na Nizozemskem (74,3 odstotka), Danskem (56,4 odstotka) in Nemčiji (45,8 odstotka). Na drugi strani lestvice so Romunija (2,4 odstotka), Grčija (6 odstotkov) in Hrvaška (6,4 odstotka).
Zanimivo je tudi, koliko mladih ob izobraževanju išče delo. Največ takih je bilo na Švedskem (14,1 odstotka), Finskem (10 odstotkov) in Danskem (9,6 odstotka), najmanj pa v Romuniji (0,6 odstotka), na Hrvaškem, Češkem in Madžarskem (po 0,8 odstotka).
Med 15- in 19-letniki je bilo na ravni EU izključno šolajočih se in neaktivnih na trgu dela 74,4 odstotka deklet in 70,4 odstotka fantov. V starosti od 20 do 24 let se v delo vključi več mladih – neaktivnih je 30,9 odstotka deklet in 24,8 odstotka fantov.
Pri mladih med 25. in 29. letom starosti, ki se še izobražujejo, je v delu že 62 odstotkov žensk in 71,9 odstotka moških. Eurostat ob tem opozarja, da ženske praviloma dlje ostajajo v sistemu izobraževanja, a se po koncu šolanja težje vključijo v zaposlitev zaradi različnih osebnih ali strukturnih ovir.
