Te sklede so se uporabljale za shranjevanje zelišč ali v okviru določenih obredov. Obstajata dva načina igranja na pojoče sklede. Prvi način vključuje drgnjenje pojoče sklede z lesenim tolkalom po njenem robu ali zunanji strani, pri čemer se ustvarja doneč zvok. Ta zvok je na začetku tišji, nato pa postaja vedno glasnejši, odvisno od pritiska tolkala, oddaljenosti tolkala od stene sklede ter površine, na kateri leži posoda.
Drugi način vključuje udarjanje pojoče sklede s tolkalom ob zgornjem zunanjem delu. Ton sklede je odvisen od vrste tolkala, oblike in velikosti posode. Pojoče sklede so lahko polkrogle do gongu podobne oblike z bolj ali manj ravnim dnom. Njihov premer se giblje od 10 do 50 cm, debelina stene pa med 0,5 in 5 mm.
Tradicionalno so bile izdelane iz zlitine bakra in kositra, znane tudi kot bron. Vsebujejo lahko tudi sledi meteoritov, zlata, srebra in drugih kovin. Postopek izdelave vključuje taljenje kovinske zmesi in litje v okrogle modele, iz katerih se po visoki temperaturi oblikujejo pojoče sklede. Na koncu se spolira, pripravi za uporabo, in cene se gibljejo med 50 in 800 evri.
Zaradi povečanega povpraševanja v zadnjem času opažamo zmanjšanje kakovosti izdelave pojočih skled, kjer se namesto bronaste zlitine uporablja medenina, pri čemer se sklede ustvarjajo na podlagi že pripravljenega modela.
