Največje obremenitve so na izpitnem območju, ki zajema Ljubljano, Domžale, Kranj in Jesenice, kjer čakalna doba za praktični del trenutno znaša približno sto dni. Na območjih Maribora, Ptuja in Murske Sobote se čakalne dobe gibljejo med 49 in 87 dnevi, najkrajša pa ostaja v Trbovljah, kjer kandidati čakajo do 29 dni.
Z decembrom bodo uvedli dodatni ukrep. Na omenjenem najbolj obremenjenem območju bo praktični del izpita možno opravljati tudi ob sobotah in nedeljah. Ta možnost bo na voljo od 1. decembra 2025 do konca februarja 2026, cilj pa je hitrejše zmanjšanje števila čakajočih kandidatov.
Že od 24. novembra bo na teoretičnem delu izpita enega od ocenjevalcev zamenjal varnostnik. Ta sprememba bo trajala do konca februarja in omogoča, da se ocenjevalci v večji meri posvetijo praktičnemu delu, kjer je pritisk največji.
Agencija že izvaja več ukrepov: ocenjevalci opravljajo nadurno delo, premeščajo jih na območja, kjer je število kandidatov največje, v pomoč so tudi pogodbeni sodelavci. Poleg tega potekajo redna usposabljanja novih ocenjevalcev, letošnje kadrovske okrepitve pa vključujejo pet novih zaposlenih, ki so naloge že prevzeli. Od leta 2021 je bilo za kategorijo B usposobljenih 36 ocenjevalcev, 14 pa so jih zaposlili. Kljub temu zanimanje za ta poklic ostaja skromno zaradi manj privlačnih pogojev zaposlitve. Po dogovoru s sindikatom se plače do leta 2028 postopno dvigujejo, prehodno obdobje pa ostaja zahtevno.
Na rast čakalnih dob vpliva več dejavnikov. V zadnjih letih je naraslo število kandidatov, kar je posledica omejitev med epidemijo, ko izpitni centri sedem mesecev niso mogli delovati v polnem obsegu. K temu prispeva tudi povečanje generacij mladih, večja koncentracija kandidatov v univerzitetnih mestih ter premalo ocenjevalcev na določenih območjih. Opazen vpliv ima tudi šibkejša pripravljenost dela kandidatov, saj uspešnost na praktičnem izpitu v prvem poskusu komaj presega polovico. Agencija zato poudarja, da je dobra priprava eden ključnih dejavnikov za hitrejši pretok kandidatov skozi sistem.
