Njen pristop temelji na enostavnem, a globokem vprašanju: "Ali me to osrečuje?" Če odgovor ni pritrdilen, se stvaru zahvalimo in jo brez slabe vesti odložimo. Njena metoda ni zgolj reorganizacija omar, temveč povabilo k razmisleku o vrednotah, življenjskem slogu in prihodnosti.
Kondo vidi pospravljanje kot način osebne rasti. Čeprav nas pogosto vežejo predmeti, ki odražajo preteklost ali strah pred prihodnostjo, nas učenje spuščanja uči prisotnosti in zaupanja v dani trenutek. Njeni citati nas opominjajo, da dom ne sme biti skladišče preteklosti, ampak odsev tega, kako želimo živeti zdaj.
Izražanje hvaležnosti do stvari, skrb za oblačila, ki jih zložimo z občutkom, in spoštovanje prostora, ki nas obdaja – vse to prispeva k notranji jasnosti. Red ni cilj, ampak sredstvo za ustvarjanje okolja, kjer se lažje osredotočimo na to, kar nas resnično navdušuje.
Marie Kondo ponuja več kot nasvete o škatlah in predalih – ponuja miselni preobrat: življenje z manj, a s tistim, kar res šteje.
