Slovenska kultura obsega širok spekter dejavnosti, ki jih statistično delimo na celotno in temeljno kulturo. Temeljna kultura zajema pet osrednjih področij in je v letu 2022 k bruto domačemu proizvodu prispevala 1,6 %, celotna kultura pa 2,8 %.
V kulturni ponudbi prevladuje domača produkcija, ki predstavlja skoraj 68 % vse ustvarjene kulture. Največji delež v celotni kulturi pripada oglaševanju, v temeljni kulturi pa avdiovizualnim dejavnostim.
Za kulturo so v letu 2022 državni izdatki znašali 473,2 milijona evrov, kar pomeni povprečno 225 evrov na prebivalca. Slovenci so za kulturne dejavnosti v povprečju porabili 479 evrov na leto.
Na področju kulture je bilo v letu 2022 zaposlenih 42.427 oseb, v temeljni kulturi pa 24.242. Delež zaposlenih v kulturi je ostal stabilen pri 3,9 %. Med kulturnimi poklici prevladujejo knjižničarji in muzejski strokovnjaki, med bolj prekarne pa spadajo umetniki, pisatelji in vizualni ustvarjalci.
Kulturno udejstvovanje prebivalcev Slovenije je primerljivo z evropskim povprečjem. Leta 2022 je vsaj eno kulturno prireditev obiskalo 56,6 % prebivalcev, kar Slovenijo uvršča na 11. mesto v EU. Najvišjo stopnjo obiska kulturnih dogodkov beležijo zahodnoevropske in nordijske države, najnižjo pa Bolgarija in Romunija.
Dostop do kulture je za invalide še vedno otežen. V Sloveniji se jih je leta 2022 kulturnih dogodkov udeležilo 38,1 %, kar je nad evropskim povprečjem, a še vedno nižje od splošne populacije.
Prešernov dan je priložnost za razmislek o pomenu kulture v družbi ter o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša prihodnost kulturnega ustvarjanja v Sloveniji.
