Filmska kritičarka, televizijska in filmska ustvarjalka, političarka in borka za vidnost, glas in pravice žensk je s svojim delom ključno prispevala k razvoju filmske in televizijske, pa tudi politične kulture v našem prostoru.
Kot piše v utemeljitvi, je Širca svojo ljubezen do podob razvijala skozi študij umetnostne zgodovine, ki mu je sledilo kratko obdobje poučevanja filmske in gledališke vzgoje na Gimnaziji Šentvid. Od tam jo je pot vodila k reviji Ekran, kamor je prišla v turbulentnih, a za filmsko kritiko in teorijo izjemno plodovitih 80. letih minulega stoletja. V izrazito moškem okolju je začela kot sekretarka in si počasi, a vztrajno izborila svoj prostor - sprva s pokrivanjem marginalnih tematik amaterskega in eksperimentalnega filma ter oddaljenih svetovnih kinematografij.
80. in 90. leta so bila čas, ko se je osvetljevalo in odkrivalo tudi slovenski film, ki ga Širca tudi kot kasnejša politična odločevalka pozna iz vseh perspektiv in ga z zavzeto, a kritično distanco spremlja do danes. Njena "specialiteta" pa je prav gotovo italijanski film - Fellini in Pasolini, dve izredni personi filmske umetnosti, ki ju je skozi poglobljeno raziskovalno delo približala domačemu občinstvu. Konec 80. let je pisano besedo zamenjala za podobe in govor - krona njenega dela na RTV Slovenija je gotovo filmu, umetnosti in zgodovini posvečena oddaja Povečava.
Kot je v imenu sveta revije Ekran v utemeljitvi še zapisala Anja Banko, delo Majde Širca prežema globoka strast do filmske umetnosti, obenem organska in izredno premišljena sila, ki jo žene v raziskovanje marginalnih, pozabljenih, prepovedanih in spregledanih tematik. Pot jo je vodila v arhive, ki jih je oživljala tako z zavedanjem njihovega družbeno-političnega kot umetniškega potenciala. Kot ustvarjalka avtorskih dokumentarnih filmov izhaja iz feminističnih in antifašističnih načel, ki so jo vodila tudi na njeni politični poti. Širca še danes ostaja izredna sila v slovenskem kulturno-političnem prostoru, še piše v utemeljitvi.
Širca je ob prejemu nagrade izrazila hvaležnost podeljevalcem. "Tako kot se nagrad sicer bojim, tako se te veselim, ker gre za nagrado, ki prihaja iz kredibilnih rok tradicionalno močne revije Ekran," je povedala. Spomnila je, da so se pri reviji kalili pisci, kot so Taras Kermauner, Marjan Rožanc, Janko Kos, Rastko Močnik, Slavoj Žižek in Mladen Dolar, katerih besedila je po njenih besedah še danes užitek prebirati. Poudarila je, da se revija Ekran ne ukvarjala samo z informacijami o tem, kaj je film, ampak gre mnogo dlje, "je evidenca tega, kar se dogaja v družbi".
Priznanje revije za film in televizijo Ekran je bilo ustanovljeno leta 2012 ob petdesetletnici izhajanja revije z željo poudariti zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov, ki s svojim delom prispevajo k dvigu filmske kulture v Sloveniji. Priznanje se podeljuje vsako leto izmenično enkrat za življenjsko delo, drugič pa perspektivnemu mlademu kritiku ali kritičarki.
O dobitnici nagrade je odločil svet revije Ekran v sestavi Peter Stanković (predsednik), Varja Močnik, Polona Petek, Zdenko Vrdlovec, Klemen Dvornik in Anja Banko.
Podelitvi priznanja je sledila projekcija filma Povečava (Blow-Up, 1966, Michelangelo Antonioni) po izboru nagrajenke.