Prenovljena Gruberjeva palača postala novo središče Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin sta slovesno odprla prenovljene prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v državi je znova dobil izrazito javno vlogo, saj v njem odslej deluje uprava Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter več njegovih organizacijskih enot.

Prenovljena Gruberjeva palača postala novo središče Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Ministrstvo za kulturo je za prenovo palače namenilo 370.000 evrov. Ob tem so v mandatu izvedli tudi energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Ljubljani in Kranju, za kar so zagotovili 3,5 milijona evrov. Zaključena je tudi obnova Luške kapitanije v Kopru, kamor se seli območna enota iz Pirana. Za to obnovo je ministrstvo namenilo 410.000 evrov.

Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo namenili novi javni dejavnosti – zavodu, ob tem pa uredili tudi park pred palačo. Preselili so se uprava in različne službe, ki so prej delovale na več lokacijah, tudi v najetih prostorih. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo.«

Generalni direktor Jernej Hudolin je izpostavil simbolni pomen vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob nastanku namenjen znanosti in raziskovanju. »Gruberjeva palača danes ni le prenovljen objekt, temveč prostor strokovne odgovornosti. Če so nekoč v njej opazovali zvezde, danes varujemo sledove človeške ustvarjalnosti. Ta palača je osebna izkaznica naše stroke,« je dejal.

Prenova je potekala po konservatorskih načelih, z minimalnimi posegi in spoštovanjem zgodovinske substance. Ohranili so čim več izvirnih elementov, odstranili neustrezne posege iz preteklih desetletij ter uporabili tudi opremo, ki jo je v prostorih pustil Arhiv Republike Slovenije. Izvedena so bila sanacijska, gradbena in inštalacijska dela, s katerimi so zagotovili ustrezne pogoje za dolgoročno in varno delovanje zavoda.

Združitev ključnih služb pod eno streho predstavlja pomemben organizacijski korak. Poleg uprave so v palači še Služba za kulturno dediščino, Služba za razvoj, Center za konservatorstvo in Center za preventivno arheologijo. Zavod bo namesto na petih lokacijah v Ljubljani deloval na treh, kar naj bi izboljšalo komunikacijo in racionaliziralo delovne procese.

Obnova stavb v Ljubljani in Kranju je obsegala celovito energetsko sanacijo s statično utrditvijo objektov. Cilj je zmanjšanje porabe energije, izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V Kopru so pri obnovi Luške kapitanije izvedli gradbena in inštalacijska dela, sanacijo ostrešja, prenovo tlakov ter obnovo kamnitega stopnišča.

Z odprtjem prenovljene Gruberjeve palače zavod utrjuje svojo vlogo osrednje nacionalne ustanove na področju varstva kulturne dediščine ter hkrati odpira prostor tudi za predstavitvene in izobraževalne dejavnosti.

Image
© 2026 ADRIA INFO