Rodila se je leta 1934 v Parizu, v premožni meščanski družini, sprva pa je zaslovela kot manekenka. Svetovno slavo si je pridobila s filmom In Bog je ustvaril žensko (1956), ki ga je režiral njen takratni mož Roger Vadim. Vloga zapeljivke jo je izstrelila med svetovne zvezde, postala je sinonim za svobodomiselno žensko lepoto in samozavest, oboževano v Evropi in ZDA. Znana je bila tudi po inicialkah B.B.
Bardotova je v dveh desetletjih nastopila v več kot 50 filmih in posnela številne pesmi. Med njenimi soigralci so bili tudi Kirk Douglas, James Stewart in Sean Connery. Čeprav je bila ena redkih evropskih igralk, ki je dosegla preboj v Hollywood, se je pri 39 letih odločila, da se umakne iz filmskega sveta.
Sledilo je popolno preusmerjanje življenja. Ustanovila je svojo fundacijo za zaščito živali in javno nastopala proti krznu, eksperimentiranju na živalih in uživanju konjskega mesa. Na svojem domu naj bi gostila več deset živali. Bila je ena izmed prvih znanih osebnosti, ki je boj za pravice živali postavila v ospredje javnosti.
V zadnjih desetletjih je razburjala tudi z izjavami o družbenih in političnih vprašanjih. Zaradi več objav, ki so jih sodišča prepoznala kot sovražne do muslimanov in priseljencev, je bila večkrat pravnomočno kaznovana.
Ta mesec je izšel tudi dokumentarni film, ki s pomočjo arhivskih posnetkov in intervjujev osvetljuje njeno javno in zasebno pot, od vzpona na filmski oder do umika in predanosti zaščiti živali.
Brigitte Bardot ostaja simbol časa, v katerem se je lepota prepletala z uporništvom, in obraz generacije, ki je iskala nove poti svobode.
