Škalsko obdobje ga je spodbudilo k premišljevanju o delavskem vprašanju in nujnosti po spremembi družbenega reda, kar je umetniško izrazil mdr. v pesnitvi Delavčeva pesem o premogu (1896/1897). Velja za tipičnega pesnika slovenskega realizma in prvega slovenskega epskega pesnika. Objavil je 13 zbirk pesmi in epskih pesnitev, 3 drame, 2 potopisa idr. Zaradi svobodomiselnih idej je prišel navzkriž s cerkvenim redom in se leta 1998 predčasno upokojil. Po upokojitvi je deloval kot urednik in mestni arhivar v Ljubljani.
Razstava je na željo zbiratelja Janeza Osetiča poklon pokojnemu velenjskemu županu in politiku Bojanu Kontiču.
Razstavo, ki si jo še do konca meseca lahko ogledate v velenjski knjižnici, je pripravila Andreja Ažber.