Prvi znani pisni viri o vampirjih segajo v 13. stoletje, pomembno omembo pa najdemo v Dušanovem zakoniku iz leta 1349. V enem od členov je zapisano, da je potrebno sežigati trupla, saj naj bi vraževerje narekovalo, da se s tem prepreči njihova vrnitev.
Eden od bolj znanih primerov iz preteklosti se je zgodil leta 1727, ko je hajduk Pavle po smrti domnevno strašil vaščane, ki so poročali, da jih obiskuje in duši. Po skrivnostnih smrtih štirih ljudi so njegovo truplo izkopali in mu zapičili kol v srce. Podoben primer se je zgodil nekaj let prej v vasi Kisiljevo, kjer je po smrti Petra Blagojevića v kratkem času umrlo še devet ljudi. V smrtni postelji so trdili, da jih obiskuje pokojnik in jim sesa kri. O tem dogodku je 21. julija 1725 poročal dunajski časopis, kar velja za prvo omembo vampirjev v zahodni Evropi.
Tako je beseda "vampir" iz balkanskih verovanj in legend prešla v svetovno zavest ter postala del številnih jezikov in kultur. Danes jo poznajo v skoraj vseh svetovnih jezikih, od angleščine in nemščine do francoščine, ter je trdno zasidrana v literaturi, filmu in popularni kulturi.
